Ustanovljeno je bilo leta 1906 in je še danes v uporabi. V letih 1938/40 je njegovo zasnovo izdelal arhitekt Jože Plečnik (1872–1957), ki je bil nedvomno najpomembnejša osebnost v zgodovini slovenske arhitekture.
Za simetrično vhodno stavbo, ki je kombinacija dveh kril, povezanih s peristilom, se nahaja park s posameznimi kapelami in znamenji. Osrednja aleja se konča s pogrebno sobo. Poleg tega izjemnega Plečnikovega kompleksa je pomen pokopališča tudi v grobnicah in nagrobnikih pomembnih slovenskih osebnosti, ki so dela najpomembnejših slovenskih umetnikov.
Skozi pokopališče poteka Pot spomina in tovarištva, v spomin na bodečo žično ograjo, ki je obdajala mesto od leta 1942 do 1945. Po vojni je bila razvita v 30-kilometrsko stezo okoli mesta z namenom, da bi zagotovila zelen rekreacijski objekt.
Novi del pokopališča je leta 1988 zasnoval arhitekt Marko Mušič. Zasnova tega mesta mrtvih kaže na njegovo spoštovanje do Plečnikovega dela in naklonjenost klasični tradiciji antike in starega Egipta.
Pokopališče Žale je velikega pomena za slovensko kulturo. Hkrati pa ga visoka umetniška kakovost uvršča med edinstvena med evropskimi pokopališči.